Z tem filmčkom1, ki sem ga posnel tekom mojega treninga, vam želim približati samega sebe v popolnoma drugačnem svetu v katerem živim. Veliko ljudi, ki me pozna nima pojma, da se ukvarjam z tako čudovitim športom. Kolesarstvo - tako sem tudi poimenoval moj prvi umetniški 2 filmček. Kako se vam torej zdi? Ali je dobro zmiksan 3? Ali ste ob gledanju občutili kakšno globino? Kako si ga razlagate? Predvsem pa - Kaj vam želim z tem filmom sporočiti?
Kolesarji smo res ena čudna bitja, saj rinemo po zelo dolgih klancih v gore in hribe, merimo si srčni utrip, z veliko vnemo čistimo in predhodno umažemo naša kolesa, ko smo na robu izmučenosti, ko noge res pečejo, takrat ponavadi še pospešimo. Na kolo gremo v dežju, mrazu, vetru in tudi po najhujši poletni vročini, kjer moramo požirati cestni prah in kdaj pa kdaj kakšen umazan izpušni plin, ampak nagrada je nekaj, kar vam, navadnim smrtnikom, ne morem razložit, tako da bi bilo vse črno in belo.
Video si lahko ogledate tudi na google video.
- Produkcija: Tomaž Kovačič, Režija: Tomaž Kovačič, Igrajo: Tomaž Kovačič (samega sebe), avtomobil (samega sebe), ptički (sami sebe). ↩
- No tule ni glih neka huda umetniška scena, ampak nevem kako naj to zvrst drugače poimenujem. ↩
- Urejeval sem ga z windows movie maker - prva stvar, ki mi je padla pod roke. ↩
March 18th, 2007 at 9:02 pm
No ja… sem kar kolesar s srcem in dušo, ampak sem pa zelo proti pretiranemu buljenju v pulzmeter, kolesarjenju v dežju in podobnem sranju.
Bom na svoj blog najbrž v kratkem vrgel tiste epistole s Faustom, ki bodo kar lepo razkrile še drugo plat, mislim tistih pravih kolesarskih rekreativcev ;)
March 18th, 2007 at 9:08 pm
Živjo, Chef,
tole sem gor vrgu zato ker sem dobil podstavek za fotoaparat in nism vedu kaj snemat ;)
Glede pretiranega buljenja na pulzmetre ali bohnedaj nekaj tisoč € vredne watmetre, ki jih sedaj prodajajo tudi amaterjem, se popolnoma strinjam. Hja v dežju sem pa sam že velikokrat kolesaru, ker me je ujela kakšna nevihta ;)
March 21st, 2007 at 7:17 am
Ja, v dežju včasih celo zapaše kolesarit :D
Ampak ne pa tako, da bi kot nekdaj, ko sem še resno treniral in dirkal, šel na kolo kar med dežjem.
March 26th, 2007 at 8:14 pm
predvsem ti polagam na srce, da pišeš v slovenščini…ne znaš uporabljati z-ja…glede pa tvojega filmčka….no ja, če je to vzpodbuda za bodoče kolesarje, sem pesimist, če pa si res samo preizkusil stojalo za fotoaparat, potem ti je uspelo.
tudi sam sem rekreativni kolesar, ampak ravno v dežju, močnem vetru, ali mrazu ne bi šel na kolo. imam rad svoje telo. je pa res, da se ne da razložiti v čem je lepota kolesarjenja…mogoče v iskanju poti, kjer si v naravi, poslušaš ptičje petje, občuduješ drevesa, itd, ne pa (na žalost) da mimo mene drvijo avtomobili in me spravljajo v nevarnost in strah, kdaj me bo kateri zadel.
lp
andrej
PS.mogoče sem te malo okaral ampak to je samo konstruktivna kritika. kar tako naprej. cenim to.
March 26th, 2007 at 8:19 pm
He he kolesarstvo ni to da občoduješ ptičke kako se ženijo, kolesarstvo je ena sama matrarija!