blog.tomazkovacic.com

Ljudje pravijo, da je banko težje zamenjati, kot soprogo. Ampak se ravno ne strinjam. Poznam namreč še težji primer¹. Še težje kot banko, je zamenjati ponudnika gostovanja spletne strani in registrarja domene². Nauk: Ko kupujete domene in gostovanja, naj vas ne preslepijo “ugodne” cene, ampak raje dajte kakšen tolar več³ in bodite brez skrbi⁴.

1. Ravnokar si bom populil lase zaradi šlampastih ponudnikov gostovanja. ↩
2. Mam eno umazano izkušnjo, ko me je registrar domene nategnil tako, da sem njemu plačal domeno, po 3h mesecih pa sem spoznal, da sploh nisem lastnik te domene in jo ne morem prenesti drugam. Nato sem ga moral prositi, da se ji je odpovedal. Za ugodno rešitev težave, pa so pripomogli fantje v enem zelo dobrem podjetju, ki se ukvarjajo z podobnimi storitvami. ↩
3. Kvalitetne storitve in profesionalen odnos do dela in strank. ↩
4. Seveda ne smem pozabit, na mojega gostitelja alenbrilej.com, ki mi omogoča, da sploh lahko blogam. Hvala ti! ↩

Ste si že pogledali film imenovan freeKor the movie? No če si ga slučajno niste, je to definitvno eden izmed tistih moram gledati filmov¹. FreeKor - freeride² Koroška, kapirate zakaj freeKor? Film je nastal znotraj plemena frirajderjev, ki se zbirajo na strani freekor.net. Film je požel svojo slavo tudi na raznoraznih portalih, kot je mtb.si in seveda na našem kolesarjevem infu. Za kolesajev.info sem ob izidu filma pogovarjal tudi z člani freeKor - preberte si intervju.

Sedaj pa: naslonte se nazaj in uživajte ob dobri glasbi in ob drznem frirajdanju.

1. Američani rečejo: “Must see movie” ↩
2. Že samo ime pove za kaj točno se gre, če pa vam ni jasno pa si preberte na wikiju. ↩

Pozitivno sem presenečen, nad hitrim odzivom in pomočjo pri širjenju ideje, ki sem jo na hitro in enostavno poimenoval mikice za blogerje. Ideja se je razširila na bloge kot so had¹, kašpar, grega pa je celo objavil svojo predlogo. Če je še kdo objavil povezavo, do tega zapisa, pa da ga nisem našel na technorati, naj se mi prosim javi pod komentarje.

Pod komentarje ste že oddali svoja naročila oziroma zanimanje. Hvala vam. Še vedno pa vas vabim, da tudi vi prispevate kakšen vaš predlog.

Evo tukajle je še en moj bel predlog, z svetlikajočim futurističnim napisom.

Vse moje predloge boste našli tule: http://www.flickr.com/photos/tomazkovacic/tags/mikice/

Sedaj pa takole: v torek bom poklical par tiskarjev, da se malce izvežbam o njihovi ponudbi. Če je kdo že poprej imel izkušnje z tiskanjem majic in ima kakšno dobro referenco, se naj prosim javi pod komentarje. Prosim če se tudi izjasnite, kateri model se vam zdi najboljši za tisk, ker žal ne bom mogel ugoditi vsem željam. Cena je namreč obratno sorazmerna z količino.

Zaenkrat so zanimanje pokazali: had, Drejček, perrson, Borut, Waweride, Robi, rat-on-crack, techblog, biggiganthead, klemenix - če sem koga slučajno pozabil, naj zakriči.

Vse, ki ste pokazali zanimanje, prosim, da mi pošljete vaše osebne podatke na moj email: mail [afna] tomazkovacic [pika] com

Kar se tiče pa plačila… Če bo naročil v mejah normale, bom založil denar in dal mikice tiskat. Če bo pa naročil več, bom pa poprosil, da mi boste poslali denar vnaprej in vam jih nato razposlal.

Dodatek: Ker sem preko gtalka dobil že nešteto hudovanj, da se reče majice in ne mikice, sem spremenil naslove v: majice za blogerje. Ok sej priznam, da sm uporabu napačno besedo.

1. V svojem postu je ponujal pomoč in jaz sem ga poprosil za linkanje. ↩

Ejte blogerji in blogerke, kaj ko bi si mi dali tiskati mikice na katerih bi ponosno izražali dejstvo, da blogamo? Kaj pravte? Slaba ali dobra ideja? Tukajle ste moja 2 predloga.


Če kdo res hoče takšno mikico, naj se mi javi pod komentarje in bom dal tiskat. Več nas bo, ceneje bo.

Dodatek: Če bo interesentov res dovolj in če se bo ideja razširila, bom naredil custom page, kjer se bodo zbirali vaši in moji predlogi za mikice. Zbrali bomo najboljši dezajn in potem bom poiskal tiskarja z dobro ceno in seveda tudi kvaliteto majic.

Dodatek 2: http://blog.tomazkovacic.com/2007/04/08/mikice-za-blogerje-2/ … 2 stadij ideje.

Še kr sm sesut. Vzamem pejnkiller. Čakam. Bolečina. A bo že popustilo? Mah vseeno mi je. Rabim razvedrilo. Poletne kolesarske hlače. Dres. Vetrovka. Očala. Čelada. Sunshine¹. Pozabu vzet bidone. Nazaj. Šibam. Cesta. Veter. Prebold. Ovinki. Podmeja. Hitrost. 65 km/h. Trbovlje. Čutim mravljince po rebrah. Potrpim. Spredaj na ena zadaj na ena. Klanec. Ponovno podmeja. Navzdol. 70km/h. Spraznu prvi bidon. Prebold. Griže. Žalec. Stegnem možakarja na motorju. 40km/h. Polzela. Braslovče. Telefon mi zvoni. Mozirje. Obrnem. Pejnkilerji delujejo. Letuš. Ne da si mi še it domov. Šmartno ob Paki. Polzela. Domov. Tuš. Smrdljive cote. Ariel in pralni stroj. Hladilnik. Banane, jogurt, tuna. Blog.

1. Moj kolo se imenuje energija sunshine.. ↩

Res nočm izpadit, kot neka jokica¹, ampak samo poročam o mojih pripetljajih.
Sesul sem si mojo rebro na levi strani². Zgleda, da sm si rebro na MMA treningu v četrtek pošteno načel, nato pa sem v pondeljek, naredu en čisto nedolžen gib, ki je povzročil, nenehno bolečino pri dihanju, hoji, kašlanju, sedenju … karkoli sem počel, me je bolelo v rebrah na levi strani. Najprej me niso hoteli sprejet v ZD Univerze v Ljubljani, zaradi neke blesave birokracije. Moj osebni zdravnk, je moral namreč poslati mojo kartoteko v Ljubljano, šele nato sem lahko dobil tisto napotnico za slikanje reber. Pri osebnem zdravniku, sem tudi dobil neke pejnkilerje³. Nato pa v KC. Da mi je hitreje minil čas, sem se malce bavil z fotkanjem okolice, kar z mojom telefonom. Najprej me je sprejel travmatolog, nato so me slikali, potem pa ponovno k travmatologu, ki je izjavil: “Hja zlamano k sreči nimaš, maš pa hudo otečeno. Hodu boš na fizioterapijo in dihalne vaje. Ne šponat trebušnih mišic. Pa lepo se mej. … Aja … na Boks pa pozab za nekaj tednov.” Juhej naprej.

Na poti domov, sem pa naletel na neko snemanje na tromostovju. Gasilci so bili zadolženi za umetno ploho, medtem pa je na čolniču potekal ljubezenski prizor. Je zadeva morda povezana z tem kar je pisal Jonas?

Pa še filmček.

1. Poglejte si namreč tole jokavo jamranje pevca skupine da Phenomena. ↩
2. Podrobneje: costae fluitantes čisto zadnja rebra na levi strani. Ta hudir še dodatno boli, ker ni fiksirana tako močno, to so zgornje rebre - več na Wikipediji. ↩
3. Popačenka. Včasih paše. ↩

http://dontclick.it/
Klik, klik, klik, klik … a ste se kdaj vprašal, kako bi zgledal uporabniški vmesnik, ki ne bi zahteval niti enega klika? Kako bi lahko sploh odprli okno, aktivirali gumb, kako bi se orientirali? Hja …

Na strani dontclick.it so se lotili ravno teh vprašanj in odgovori nanje so zelo zanimivi. Gumbi se lahko aktivirajo, preko raznih “gest” z kurzorjem, orientiramo se samo z pomikom kurzorja na željeno vsebino, lahko se na hitro poigramo z raznimi igrami …

Okolje, ki je sicer narejeno v flashu, bi lahko brez zadrege¹ uporabili za realizacijo vmesnika v kateremkoli OS.

Ste torej pogrešali klikanje? Jaz ne.

1. Ojej, pa sem že začel uporabljat izraze Osredkarja. ↩

Hitro zapište v komentarje - jeeeej ali neeeej¹.

Prej …

Logotip je viden tudi na moji prvi strani: tomazkovacic.com, a v bolj temačni obliki.

Potem …

Za prenovo logotipa sem se odločil čisto spontano, ker ko sem se igral z KP 2.0 http://blog.tomazkovacic.com/kp/, sem si rekel: “Ooooopa, tole pa sploh ni tako švoh!” in sem se po hitrem postopku lotil prenove logotipa tudi za moj blog.

1. Glasovanje v stilu House of Commons v Angliji - Citiram:”The House first votes by voice vote; the Speaker or Deputy Speaker puts the question, and Members respond either “Aye” (in favour of the motion) or “No” (against the motion).” http://en.wikipedia.org/wiki/British_House_of_Commons ↩

Zdaj mi pa prosim povejte nekaj. Zakaj za vraga se vedno delate norca iz belih zoknov¹, oziroma iz tistega ki jih nosi? Od kod vam to merilo oblačenja? Osebno sem lastnik več parov belih nogavic, ki jih uporabljam za kakšne športne namene ali pa jih nosim doma. Nosim jih zato, ker se mi zdijo bolj udobne in mehkejše od barvastih. Ali je to samo naklučje? Danes pa se mi je zgodilo to, da sem pravilo: “NE nosi belih nogavic v javnosti”, popolnoma odmislil in si jih v jutranjem dremežu po pomoti obul. Seveda bom lažnivec, če bom trdil, da je to bilo edinokrat. Ampak včasih se pač zgodi, da se nehote obujem napačne nogavice. Ravno zato, ker potem čujem opazke: “Tomaž, ka si ti zmešan … bele zokne maš gor …”, sem se odločil, da vas povprašam - od kje te norme, šege, merila, ki so nastrojena proti nošnji belih nogavic? Je to kakšna osnovnošolska frka? Je to morda kakšno višje spoznanje, katerega še nisem dojel? Je to kultna stvar? Obrazložite mi prosim …

Jaz pa lahko mirne duše rečem, da se ne sekiram, katero barvo nogavic nosim! Mi je popolnoma odveč, da bi se obremenjeval z takšnimi malenkostmi. Kdo se strinja, kdo se ne?

… na sliki so moje noge.

1. Savinjščina trademark! Beri nogavice … ↩