blog.tomazkovacic.com

Na moji pisalni mizi se je znašel 22 inčni velikan, ki mi bo pomagal pri oblikovanju in programiranju, saj dodatna delovna površina izdatno poveča produktivnost vašega časa za modernim von Neumanovim strojem.

Se sploh zavedate, da bo v prihajajočih mesecih ali morda prihodnje leto, svoje konje pognal najdražji eksperiment v zgodovini človeštva. Ampak, bolj kot cena me fascinira morebiten produkt eksperimenta.

Kako je naše vesolje sploh nastalo? Kako je iz nič nastala masa? Kako je prišlo do velikega poka? Kje je konec vesolja? Kaj točno pomeni enačba E=mc^2? Hmm … težka vprašanja. Morda pa se odgovor nanje nahaja na obrobju Ženeve 100 metov pod zemljo, kjer so zgradili t.i. Large Hadron Collider ali LHC.

Na hitro rečeno: LHC bo nasproti “streljal” delce atoma in upajoč bomo tako prišli do spoznanja, kaj se je dogajalo v prvih trenutkih velikega poka, ki naj bi nastal med trki teh delcev.

Za izvedbo le tega je pa bilo potrebno skopati, celih 27 kilometrov dolg tunel, kamor so napeljali superprevodniške cevi.

Wikipedia pravi, da bomo preko LHC-ja končno spoznali več o t.i. Božjem delcu atoma, kot ga znanstveniki ljubkovalno imenujejo.

When switched on, it is hoped that the collider will produce the elusive Higgs boson particle — often dubbed the God Particle — the observation of which could explain how other elementary particles gain mass and fill in the gap in the Standard Model theory.

Ne bom več pametoval … vse si lahko preberete na Wikipediji: en.wikipedia.org/wiki/Large_Hadron_Collider

Za boljše razumevanje delovanja tega eksperimenta pa toplo priporočam ogled dokumentarca Horizon.

Googlevideo
Če vas zanima več o standardnem modelu, vam bo prav prišla tale povezava: en.wikipedia.org/wiki/Standard_Model

Zdi se mi, da bolj kot morebitna spoznanja ob eksperimentu, ljudi bolj skrbi zelo nemogoča možnost, da bi se ob tem eksperimentu morda formirala t.i. črna luknja.

Čeprav je možnost za nastanek črne luknje enaka temu, da se v moji omari ta trenutek skriva Max Planck, so ameriški mediji že ustvarili nov demonstracijski film konca sveta.

Svet se lahko konča z: trkom kometa, eksplozijo super vulkana, ubijalski pandemiji in seveda lahko v isti koš tudi vržemo črno luknjo. Priporočam ogled teh scenarijev.

… ljubljanske stenske umetnike …

Leonard Euler je pred mnogo lunami namreč zapisal nekaj o tejle indetiteti,

ki se imenuje kar Eulerjeva indentiteta.

Briljantna pogruntavščina Isac -a Newton -a.

Sila je enaka produktu mase telesa in pospeška, ki deluje nanj.

Hmm tale številska vrsta mi pa trenutno ni posebej znana. Hmm ena ulomljeno i na alfa, ko i laufa od ena do neskončno …

Na FRI-ju se gužvamo! To je že splošno znano za našo fakulteto, ampak kljub temu še nimamo novih prostorov. Ko smo ravno pri novih prostorih: nekaj so nam že sezidali zadaj nove stavbe FMF, ampak to tudi ni dovolj za potrebe FRI-jevcev, saj kot vidite na videu¹, se moramo stlačit vsi v en takle prostor:

Kar se tiče tele gužve. Moram res priznat, da je zgornji odstavek bolj kot ne politične in hujskaške narave, da končno dobimo novo stavbo, saj ni nevem kakšne posebne krize glede prostora. Tole je bila bolj kot ne izjema, saj so vsi navalili na priprave na petkov kolokvij.

Slike novih prostorov na jadranski: http://tomazko.shrani.si/?guzva

1. Opravičujem se za slabo kvaliteto videa, saj je posnetek nastal z mojim telefonom. Malce pa je svetlobo zastirala glava Roka Ušena [smeh]. ↩

Iztivalen naslov z izzivalno vsebino, ampak resnica je resnica. Cccc tile študenti z mojega bratskega faksa¹ ga resno biksajo, saj so med odmorom posneli pravcati porno-erotični filmček. Tule je nekaj utrinkov.


Več fotk boste našli na: http://tomazko.shrani.si/?FE

1. Z tako imenovanimi štromarji si v delimo stavbo. ↩

Jaz in Žan po kavci v Dvornem baru¹ …
Ž: Ej as že biu v NG²?
T: Ne?
Ž: A bi šel čekirat? Od Plečnika je razstava. Zaston je.
T: Ja če maš cajt pa pejma ane.
Takole spontano se je ponovno rodila odlična ideja, da se poučim o našem arhitekturnem geniju.

Kako do NG?

Vedel sem da je Jože Plečnik res pravij genij na svojem področju in da je z svojim delom tudi dosti pripomogel k razpoznavnosti naše malo-velike države, ampak nikoli nisem imel možnosti, da bi se malce bolj podučil o njegovih delih po Sloveniji, Zagrebu, Dunaju in seveda Pragi, od koder nosim sabo zelo lepe spomine z maturantskega izleta. Praga je res lepo in fascinantno mesto in dejstvo da smo zraven predsedniške palače blizu katedrale Sv.Vida lahko opazovali njegove stvaritve - ena beseda: č u d o v i t o³.

Med ogledovanjem raztave se mi je tudi po nesreči nekajkrat sprožil fotoaparat na mojem telefonu⁴. Fotografiranje je namreč prepovedano. Huh res sem alergičen na tele izraze, kot so prepovedano, zakaj na takšnem kulturnem dogodku ne uporabijo malce bolj mile izraze - recimo fotografiranje ni zaželjeno⁵. Fotke niso nastale zato da bi na katerikoli način oškodoval NG, ampak samo zato, da uzrete kako je razstava približno zgleda.

⁶

Najbolj me je pritegnila ena majhna cerkev na Barju - Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi pri Ljubljani⁷. Fotografije njene zunanjosti so res fascinantne. Res je težko verjeti da takšne cerkve na slovenskem obstajajo in da je bil Plečnik pravi out of the box mislec. Njena notranjost je pa samo pika na i. Če bi fotografije notranjosti pokazal nekomu, ki ni bil na razstavi, bi zagotovo pripisal kraj te cerkve na bljižni vzhod⁸. Dobro bi bilo tudi, da si gremo to mojstrovino pogledati v lastni režiji.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi pri Ljubljani, 1937-1938

Več o razstavi boste našli na strani NG. Za konec pa še nekaj uradnih fotografij z razstave.

Slovenski parlament, model 1949 - vam je znano?

Del zunanjščine cerkve sv. Srca Jezusovega v Pragi, 1928-1932

Obelisk na Moravski bastiji praškega gradu, 1922-1923

Fotografija
Damjan Prelovšek

Za konec pa še malce kritike. Med ogledom nisem mogel iz svoje kože, da tale dogotek tudi pokritiziram. Ministrstvo za kulturo vedno jamra zaradi pomanjkanja denarja. Med ogledom sem namreč naštel kup (ne)zaposljenih ljudi, ki gledajo v zrak in čvekajo po mobitelih.

1. http://www.dvornibar.net/ ↩
2. http://www.ng-slo.si/ - Narodna Galerija v Ljubljani ↩
3. Moram si vzet čas in pobrskati po mojih maturantskih foto arhivih - zadeve bom objavil na blog ↩
4. Nokia 6111 ↩
5. … kaj sploh nakladam, če sem pa tudi jaz kršil “house rules” ↩
6. Tukajle sko še pa dve ponesrečeni - bar in delček mojga prsta ↩
7. Upam da bo žan v komentarje zapisal kakšno podprobnost ↩
8. To je bila moja prva impresija ob pogledu na fotografije. ↩

Študentska prehrana zna bit zelo zelo nepestra, enolična, dolgočasna in predvsem nezdrava. Med študenti vlada splošno prepričanje, da je najboljše kosilo tako da se najbolj napokaš. In na žalost se napokaš z zelo nezdravimi snovmi kot so maščobe, saj v povprečju gledano je med študenti najbolj populano jesti: pico, špagete, razne hamburgerje, dunajca in pomfri …

Mene pa včasih zagrabi, da si kakšno stvar pripravim sam. Točno tako sem ravnal danes. Pripravil sem si en superca obrok:

• Na malce olivnega olja sem popražil ribje fileje, ki sem jih predčasno mariniral v limoninem soku.
• Zraven sem si pa zmešal improvizirano solato z gobicami, slanim sirom, in paradižnikom z kančkom balzamičnega kisa.
• Zadevo sem pa zalil z eno tableto z kalcijem¹
• Za mojo južno je poskrbel mastercard²

Kupil sem si tudi Dnevnik, ampak ne zato ker se mi je zaluštalo brati tega dolgočasnega časopisa, ampak ker je bil zraven priložen Romlov dokumentarec.

Sicer sem že na discovery-ju gledal n temu podobnih dokumentarcev, ampak me tale nemški general vedno pritegne, da o njem zvem nekaj več. Če res ne veste kdo je Erwin Rommel, si lahko o njem preberete kaj več na wikipediji.

Pa še ena nevmesna:Tule je še pa ena slika od včerajšnjega poznonočnega kartanja.

1. V dobri veri da se mi bo rebra pocelila hitreje sem si kupil šumeče kalcijeve tablete. ↩
2. Lažem - pikakartica ↩